MALI TURIZEM IN ZAVOD GOSTOLJUBNOST SLOVENSKIH DOMOV
Razvoj, rezultati, usmeritve 1993-2015
Drugo obdobje od leta 1996 do leta 2005
Zakonodaja nenaklonjena razvoju malega turizma
Za to obdobje je značilno, da je bilo zakonsko urejanje sobodajalstva izrazito zaviralno.
Konec leta 1995 je bil sprejet zakon o gostinstvu, ki je po razlagah pristojnega ministrstva zaradi usklajevanja z zakonom o gospodarskih družbah ukinil sobodajalstvo kot dopolnilno delo. Sobodajalstvo je postala gostinska gospodarska dejavnost, ki dopušča nastanitev gostov v stanovanjih pod pogoji, ki ne veljajo za gostinske obrate. Sobodajalec naj bi smel biti le fizična oseba samostojni podjetnik, ki opravlja sobodajalstvo v lastnem stanovanju. Brez tega statusa, ali da bi se organiziral kot gospodarska družba, naj bi bilo v nasprotju z zakonom o gostinstvu. Število registriranih sobodajalcev v Sloveniji se je zmanjšalo s cca. 6000 na nekaj sto. Zakonske olajšave za manjše sobodajalce, da lahko delujejo kot fizične osebe, so bile sprejete štiri leta kasneje, v letu 1999, po ustanovitvi sekcije sobodajalcev pri Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
V vmesnem času so kritično situacijo osamljenih sobodajalcev reševala turistična društva, za trženje sobodajalcev so se dodatno organizirali Turistični informativni centri ter posredno kot pospeševalci razvoja lokalnega turizma Lokalne turistične organizacije.
Za lastnike stanovanj, ki se sami niso želeli ukvarjati s sobodajalstvom, naj ne bi bilo dopustno in se tudi ni priporočalo, da bi svojo ponudbo združevali v turističnih podjetjih registriranih za dejavnost H55.239 – druge nastanitve za krajši čas. Podjetja za sobodajalstvo oziroma dejavnost H55.233 - dejavnost oddajanja sob gospodinjstev turistom po razlagah Zakona o gostinstvu takrat naj ne bi bila registrirana.
Kljub temu je v letu 1996 na obravnavi stanja turizma, pomanjkanja nastanitvenih zmogljivosti in problematike sobodajalstva v Mestni občini Ljubljana družba TOUR DA-LA d.o.o. v sodelovanju z Upravno enoto Ljubljana utemeljila nelogičnost in škodne posledice takratnih razlag zakonskih določb s področja sobodajalstva in pridobila upravno dovoljenje za vključitev lastnih ali najetih posamičnih sobodajalskih nastanitev v turistično ponudbo Ljubljane. Tako sta se v MOL turistična zasebna nastanitvena ponudba in sobodajalstvo lahko deloma začela razvijala na podjetniški način.
Zakonska prepoved, da to gospodarsko dejavnost ne smejo opravljati tudi gospodarske družbe, je bila odpravljena šele v letu 2005 s spremembo zakona o gostinstvu brez kakršne koli spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi bil v letu 1995 razlog, da je zakon o gostinstvu prepovedal opravljanje te gostinske dejavnosti gospodarskim družbam. Odpravljena je bila tudi nelogična omejitev opravljanja sobodajalstva v najetem stanovanju.
Navedeno in še vedno nerešene zakonske pobude zlasti na področju stanovanjske zakonodaje, kot je bila vsebina posveta v Državnem svetu RS dne 27.11.1997 z naslovom: »Neskladne zakonske podlage in nesankcionirane zlorabe oddajanja stanovanj izničujejo podjetništvo in povečujejo socialno diferenciacijo prebivalstva«, imajo za posledico, da smo v Sloveniji izpustili več let potencialnih možnosti v razvoju malega turističnega podjetništva, nastajanja novih delovnih mest v tem sektorju, da nismo zmanjševali razlogov za delo na črno in sivo ekonomijo ter nismo izkoristili vseh možnosti izvoza - potovanj tujcev v našo državo in donosnosti turistično gostinske dejavnosti.
Istočasno so se z uveljavljanjem nove države Slovenije, Ljubljane kot prestolnice države, nastajanjem podjetij v mešani lastnini, odpiranjem tujih veleposlaništev in nakupu nepremičnin s strani tujcev, v sprejem gostov za krajša poslovna in turistična bivanja, začela mimo zakona o gostinstvu vključevati stanovanja in počitniške hiše s strani lastnikov neizkoriščenih stanovanj in njihovih najemnikov, med njimi tudi v lasti ali najemu pravnih oseb.Da bi te kršitve odpravili na pozitiven način, se do danes te sicer občutljive vsebini še ni lotil zavzeto nihče od pristojnih.
V istem obdobju so se zmogljivosti družbenega standarda zaradi lastninjenja in restrikcij za slovenske nepremičnine na Hrvaškem izgubljale in jih je danes bistveno manj.
Dopuščanje in znanstveno aplikativno neobdelano področje posledic preobrazbe družbene lastnine v privatno in s tem povezane spremembe funkcije stanovanj iz socialne kategorije v kapital-socialno kategorijo, dopuščanje sive ekonomije in ne-transparentne rabe stanovanjskega fonda, je zadnjih 20 let zaviralni dejavnik za razvoj malega podjetništva v povezavi z nastanitvenimi dejavnostmi in za bolj prodorno, življenjsko reševanje problematike pomanjkanja cenovno ugodnih profitnih najemniških stanovanj. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah s strani kupcev iz držav Evropske unije povečalo, enako se je povečevalo povpraševanje po najemniških stanovanjih. Posledično se je z naložbami v stanovanja in njihovim oddajanjem na tiho želel ukvarjat vsak, če je le imel možnost, zato se je povečeval fond prikritih nezasedenih in neizkoriščenih stanovanj.
Takšna stanovanjska politika, ki je ustvarjala navidezno potrebe po novih stanovanjih, je privedla do s stanovanji zasičenega trga in in je eden od vzrokov krize v gradbeništvu.
|